V četrtek, 21.12.2017, smo odšli v Kranj v kino Cineplexx. Ogledali smo si film Košarkar naj bo. Film govori o visokem in suhem fantu po vzdevku Ranta, ki je vzdevek dobil zaradi svoje postave. V resnici mu je pa bilo ime Frančišek, a tega ni vedel nihče razen mame in očeta. Imel je najboljšega prijatelja Smodlaka. Nekega dne mu je učitelj za košarko Salta rekel: » Ranta, iz tebe moram narediti dobrega košarkarja.« Od teh besed dalje je Ranta začel trenirati košarko. Treniral je vsak dan in ni bilo važno ali je padal sneg ali je deževalo ali pa je pihal veter. Ranta se je zelo težko zbujal zjutraj. Mama je bila zelo začudena, ko je Ranta zgodaj vstal in tekel. Nekega dne pa je Ranta mamo vprašal, če mu lahko kupi žogo in koš. Odgovorila pa je takole: »Ranta, kupim ti jo, če ne bo tako kot s kitaro. Nujno potrebujem kitaro, sem poslušala cel teden, zdaj pa kitara leži tam v kotu.« Ranta je prisegel, da ne bo tako, kakor je bilo s kitaro, in stokrat ponovil, naj mu jo prosim kupi. Dobil je žogo in koš, a mami je bilo malo žal, da mu je to kupila, saj je vedno žogo metal v koš. Kmalu se je uvrstil v šolski košarkarski klub – Sokoli. Enkrat so se pomerili s klubom Superce in njihov trener Tini Trska je opazil, kako dober je Ranta. Hotel ga je imeti v svoji ekipi, zato mu je ponudil igranje v ekipi Superce. Kmalu je Ranta ugotovil, da so na koncu postali prvaki. Ranti je šla košarka zelo dobro, a šola mu ni šla prav dobro, ampak je na koncu le popravil ocene. Film nam je bil zelo všeč in bi si ga z veseljem še enkrat ogledali.

Vita Premrl,

Eva Lisec,

Julija Ahačič

Iz 4.K

• 
• 
• 
• 

18.12.2017 smo imeli na naši šoli prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Pripravili smo razred, ker so iz drugih razredov prišli učenci v naš razred. Ko smo se posedli, je pevski zbor zapel himno Zdravljica. Vsi so vstali in na koncu niso ploskali, ker se po himni ne ploska. Zatem je imela učiteljica Simona Križaj govor. Pevski zbor je nato zapel dve pesmi, in sicer Veselje, radost, srečo vam želimo in Želimo vam srečen božič. Peli so zelo dobro.

Nato so nastopali učenci, ki obiskujejo dramski krožek na OŠ Bistrica. Igro so igrale tri učenke, oblečene v škrate. Zagledali so okrašeno smreko, pod njo pa pismo. Prebrali so ga, nato pa je prišel volk. Škratki so ga premagali. Igrice je bilo konec in učenci so odšli v svoje razrede. Prireditev nam je bila všeč.

Zapisale: Julija Ahačič, Vita Premrl, Eva Lisec, 4.K

• 
• 
• 
• 
• 
• 

V soboto 16.12.2017, smo se s planinskim krožkom odpravili v dom pod Storžičem. Nekaj časa smo hodili ob reki. Hodili smo približno eno uro. Na vrhu je bilo veliko psov (gorskih reševalcev). Postregli so nam s palačinkami in bile so odlične! Čeprav je bilo mrzlo, smo se zabavali. Ob 11:45 smo se pripravili na odhod. Vse okoli nas je bilo pokrito z belim in mrzlim snegom. Kmalu smo zagledali starše, ki so nas že čakali. Pohoda je bilo konec in bil mi je všeč.

Zapisala: ZOJA  ROŽIČ, 4.K

V petek zjutraj si je cela šola ogledala kratek film. Govoril je o ljudeh na Madagaskarju. Tisti najbolj revni so živeli na smetišču in brskali, da bi našli kakšno uporabno stvar, ki bi jo lahko prodali za nekaj centov. Nekega dne pa je na smetišče prišel misijonar Pedro Opeka. Je Slovenec, ki je nekaj časa živel v Argentini. Že veliko revežev je rešil smetišča in jih popeljal v mesto, jim zgradil hiše ter otroke vpisal v šolo. V filmčku je pokazalo tudi deklico, ki je zdaj že šolarka. Povedala je, da, ko je bila stara en mesec, so ji nos pojedle podgane. Iz filma smo se naučili, da če se le da, poješ vso hrano, ki so jo naložiš. Film se mi je zdel zelo poučen.

Po filmu pa smo imeli tradicionalni slovenski zajtrk, maslo in med na kruhu ter jabolko in mleko.

Zapisala: Julija Ahačič, 4. k