V četrtek, 21.12.2017, smo odšli v Kranj v kino Cineplexx. Ogledali smo si film Košarkar naj bo. Film govori o visokem in suhem fantu po vzdevku Ranta, ki je vzdevek dobil zaradi svoje postave. V resnici mu je pa bilo ime Frančišek, a tega ni vedel nihče razen mame in očeta. Imel je najboljšega prijatelja Smodlaka. Nekega dne mu je učitelj za košarko Salta rekel: » Ranta, iz tebe moram narediti dobrega košarkarja.« Od teh besed dalje je Ranta začel trenirati košarko. Treniral je vsak dan in ni bilo važno ali je padal sneg ali je deževalo ali pa je pihal veter. Ranta se je zelo težko zbujal zjutraj. Mama je bila zelo začudena, ko je Ranta zgodaj vstal in tekel. Nekega dne pa je Ranta mamo vprašal, če mu lahko kupi žogo in koš. Odgovorila pa je takole: »Ranta, kupim ti jo, če ne bo tako kot s kitaro. Nujno potrebujem kitaro, sem poslušala cel teden, zdaj pa kitara leži tam v kotu.« Ranta je prisegel, da ne bo tako, kakor je bilo s kitaro, in stokrat ponovil, naj mu jo prosim kupi. Dobil je žogo in koš, a mami je bilo malo žal, da mu je to kupila, saj je vedno žogo metal v koš. Kmalu se je uvrstil v šolski košarkarski klub – Sokoli. Enkrat so se pomerili s klubom Superce in njihov trener Tini Trska je opazil, kako dober je Ranta. Hotel ga je imeti v svoji ekipi, zato mu je ponudil igranje v ekipi Superce. Kmalu je Ranta ugotovil, da so na koncu postali prvaki. Ranti je šla košarka zelo dobro, a šola mu ni šla prav dobro, ampak je na koncu le popravil ocene. Film nam je bil zelo všeč in bi si ga z veseljem še enkrat ogledali.

Vita Premrl,

Eva Lisec,

Julija Ahačič

Iz 4.K